1. dan
Kranj > Ljubljana > mejni prehod Obrežje > Zagreb > mejni prehod Stara Gradiška > Jajce > Sarajevo
Pot smo začeli že ob 01. uri, ko smo se vkrcali na avtobus pred Šolskim centrom Kranj.
Naš prvi postanek je bil Jajce. Jajce je mesto v Bosni in Hercegovini v Osrednjebosanskem kantonu Federacije BiH. Leži na križišču cest med Banja Luko in Mrkonjić Gradom ter Donjim Vakufom. Tukaj se stekata reki Pliva in Vrbas. Nahaja se v regiji Bosanska Krajina. Leta 2013 je mesto imelo 7172 prebivalcev.
Naš prvi ogled v Jajcu je bil ogled Muzej drugega zasedanja AVNOJ-a, ki je eden redkih muzejev v Evropi, posvečenih antifašizmu kot svetovnemu fenomenu. Ustanovljen je bil leta 1953 kot osrednja, jugoslovanska, muzejska, spominska ustanova, ki bo raziskovala, zbirala, hranila, razstavljala in objavljala zgodovinsko gradivo, povezano z ožjim in širšim področjem tematike tega zgodovinskega predavanja. V ta namen so bili deli stavbe prenovljeni in prilagojeni za potrebe predstavitve in namestitve muzejskega gradiva. Velike zmage NOV po kapitulaciji Italije, uničenje četniške vojske ter priznanja, ki so jih poleti in jeseni 1943 dali zavezniki NOB, so omogočili II. zasedanje AVNOJ v Jajcu 29. in 30. novembra 1943, kjer so se zbrali vsi narodi Jugoslavije (pozneje je bil 29. november državni praznik – Dan republike). Na njem so na Titov predlog AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kralju Petru in njegovi vladi so odrekli pravico predstavljati jugoslovanske narode in mu prepovedali vrnitev v domovino. Ustanovili so novo vlado (Narodni komite osvoboditve Jugoslavije, NKOJ), Josipu Brozu pa na predlog Moše Pijada podelili naziv maršala.
Naš zadnji postanek za ta dan je bil Sarajevo. Sarajevo je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu. Leži v kotlini ob reki Miljacka v vzhodnem delu države. Mesto ima 411 tisoč prebivalcev. Med vojno v BiH v začetku 90. let preteklega stoletja in po njej je precej prebivalcev odšlo v tujino, s tem se je mestna populacija znatno zmanjšala. Sarajevo je sedež najpomembnejše in najstarejše bosanskohercegovske univerze - Univerze v Sarajevu (v novejšem času pa tudi zasebnih univerz Sarajevo School of Science and Technology in International University of Sarajevo), Akademije znanosti in umetnosti BiH (ANU BiH), osrednjega državnega muzeja, gledališča, opere idr. ustanov državnega pomena.
V Sarajevu smo si iz stolpa AVAZ ogledali mesto. Stolp AVAZ je nebotičnik v Sarajevu. Je sedež časopisno-založniške družbe Avaz. Stolp je visok 142 metrov, skupaj s 30 metrov visoko anteno pa je skupna višina nebotičnika 172 metrov. Na višini 100 metrov je gostinski lokal s teraso, v zadnjih treh etažah pa so predvideni gostinski objekti. Po višini je stolp AVAZ 88. najvišji stolp v Evropi.
Po panoramskem ogledu mesta smo se odpravili na krožno vožnja po mestu, kjer smo videli stavbo Oslobođenja, Skenderijo, staro mestno hišo, tržnico Marakle…
Po malici nas je lokalni vodnik peljal na ogled katoliška in pravoslavne cerkve, islamske mošeje in židovske sinagoge. Gazi Husrev-Begova (mošeja) ali samo Begova džamija v Sarajevu je zaradi svoje velikosti in privlačnosti tudi ena najpomembnejših verskih spomenikov islamske arhitekture na Balkanu. Zgrajena je bila leta 1530, ustanovil pa jo je Gazi Husrev-Beg, poglavar bosanskega Sandžaka. Pri tem ogledu smo spoznali edinstveno sožitje štirih ver na območju Sarajeva.
Sledil je ogled Principovega ali Latinskega mosta, ki je otomanski most čez reko Miljacko v Sarajevu v Bosni in Hercegovini. Most je dobil svoje ime, ker je povezoval desni breg Miljacke s katoliško četrtjo mesta, ki se je v osmanskih časih neuradno imenovala "Latinluk". Po temeljih sodeč je najstarejši med ohranjenimi mostovi v mestu. Severni del mostu je bil kraj atentata na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda, ki ga je leta 1914 izvedel Gavrilo Princip, s čimer se je začela julijska kriza, ki je na
koncu pripeljala do izbruha prve svetovne vojne.
Ogledali smo si Morića Han, ki je han (obcestna gostilna), prvotno zgrajen leta 1551 v Sarajevu, Otomansko cesarstvo. Po požaru leta 1697 je bila obnovljena v sedanji obliki. Morića han je eden od objektov, ki jih je financirala in pripadala Gazi Husrev-begovi zadužbini (Vakuf). Je edini ohranjeni han v Sarajevu. Nahaja se na Baščaršiji, ulica Sarači, v Starem Gradu.
Sledil je prost ogled Baščaršije. Baščaršija je stari sarajevski bazar ter zgodovinsko in kulturno središče mesta. Baščaršija je bila zgrajena v 15. stoletju, ko je Isa-beg Ishaković ustanovil mesto. Nahaja se na severnem bregu reke Miljacke, v občini Stari Grad. Na Baščaršiji je več pomembnih zgodovinskih zgradb, kot sta Gazi Husrev-begova mošeja in stolp z uro. V tem predelu, zgodovinsko rezerviranem za trgovino, še vedno stojijo obrtniške zgradbe in skladišča, ki jih povezujejo ozke ulice. V osmanskih časih je bilo ključno trgovsko središče za Balkan. Kot je v navadi, so zvečer stražarji bdeli nad zapuščenimi skladišči. Ko je lastnik trgovine pozabil zapreti trgovino, je stražar bedel celo noč in zjutraj od lastnika trgovine prejel tretjino vrednosti njegovega blaga. Danes je Baščaršija glavna turistična atrakcija Sarajeva.
Po želji smo se lahko sprehodili do Vrela Bosne – izvir reke Bosne. Izvir reke Bosne se nahaja v osrednji Bosni in Hercegovini na obrobju Sarajeva, pod planino Igman, v bližini predmestja Ilidža, natančneje v vasi Vrutci in obsega prekrasen naravni park. Prisotnost sveže planinske vode, bujna vegetacija, sveži veter s planine Igman ponujajo vsakemu obiskovalcu posebno doživetje in vzdušje, ki je nepozabno. Na tem precej velikem področju obiskovalec lahko občuti dih neokrnjene narave. Toda tisto, kar je najlepše, je prečudovit izvir reke Bosne, ki izvira iz več močnih kraških izvirov na nadmorski višini 492 m, pod pobočjem Igmana. Rastlinski in živalski svet je specifičen in na poseben način prispeva k lepoti krajine in okolja ter ima neprecenljivo vrednost. Izviru domačini pravijo ˝Vrelo Bosne˝ ter je priljubljena izletniška točka Sarajevčanov.
2. dan
Sarajevo > Mostar > Neum > Dubrovnik
Prvi postanek drugega dneva je bil v Mostarju. Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini. Je največje in najpomembnejše mesto v Hercegovini ter z okoli 60.000 prebivalci peto največje v BiH. Hrvati predstavljajo 48 % prebivalstva, bosanski muslimani 44 % in Srbi 4 % (2013). Leži ob reki Neretvi v južnem delu države. Ime je dobilo po Starem mostu oz. stražnih stolpih na obeh straneh (mostari) v starem delu mesta. Leta 1993 so Stari most med vojno v tej državi porušili Hrvati, nedolgo zatem, ko je bil obnovljen, danes pa je most restavriran po starih načrtih. Med sprehajanjem po mestu smo si ogledali še znameniti kamniti most in turško hišo. Hiša Kaytaza je bila zgrajena konec XV. Stoletja. Turki so takrat vladali, tako da je stavba v največji možni meri absorbirala vse intimnosti osmanske arhitekture. V hiši so ograjene lesene vrvice, obvezna fontana iz bakrenega vrča na dvorišču, udobne klopi za počitek. V drugem nadstropju vodi ozko in strmo stopnišče - v najboljših tradicijah otomanskega obdobja.
POČITELJ – “KAMNITO MESTO” NAD NERETVO: To je srednjeveško mestece Počitelj, ki leži dobrih trideset kilometrov južno od hercegovske prestolnice ob cesti Mostar – Metković na levem bregu Neretve. Prva dokumentirana omemba mesta izvira iz leta 1444. Ob svojem nastanku je imelo mesto pretežno mediteranski videz, po tem, ko je leta 1471 padlo pod turško oblast in pod njo ostalo naslednjih dobrih štiristo let, pa so otomanske arhitekturne značilnosti postale prevladujoče. In tako podobo je mesto ohranilo vse do danes. Tako rekoč obvezno se je povzpeti na nekdanjo trdnjavo, s katere je res krasen pogled na mesto in dolino Neretve.
Ko smo končali z ogledom smo pot nadaljevali ob reki Neretvi vse do njenega konca, kjer naredi mogočno delto. Ko smo vstopili na področje južne Dalmacije, smo se peljali mimo Neuma. Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala. To je edini teritorialni izhod BiH na morje, saj ga z dveh strani obkroža Hrvaška. Mesto Neum ima 3013 prebivalcev (2013).
Dan smo končali v Dubrovniku. Dubrovnik je pristaniško, zgodovinsko mesto in upravno središče Dubrovniško-neretvanske županije, sedež ozemeljsko približno enako velike Dubrovniške rimskokatoliške škofije, univerze ter eno od najvidnejših turističnih letovišč ob obali Jadranskega morja, na skrajnem južnem delu Hrvaške. Je eno od štirih največjih mest Dalmacije. Mesto ima več kot 42 tisoč prebivalcev (2011). Leta 1979 so Dubrovnik uvrstili na seznamu UNESCOVE svetovne dediščine.
Zvečer smo se nastanili v hotelu v kraju Mlini in si privoščili zasluženo večerjo po dnevu polnih dogodivščin.
3. dan
Dubrovnik > Kotor > Lovčen > Cetinje> Budva > Dubrovnik
Po zajtrku smo se odpravili proti jugu po Magistrali v Črno goro. Po zalivu Boke Kotorske smo prišli do lepega mesta Kotor. Kotor je obalno mesto v Črni gori. Leži v osamljenem delu bokokotorskega zaliva, enem najbolj razčlenjenih delov Jadranskega morja. Mesto ima 13.510 prebivalcev in je upravno središče občine Kotor, kot tudi rimskokatoliške škofije, ki upravno spada v hrvaško-dalmatinsko (Splitsko) metropolijo. Staro sredozemsko pristanišče Kotor obdajajo utrdbe, zgrajene v beneškem obdobju. Nekateri zaliv imenujejo najjužnejši fjord v Evropi, vendar je to rias, potopljeni kanjon reke. Skupaj s skoraj previsnimi apnenčastimi stenami Orjena in Lovćena, Kotor in njegova okolica tvorijo impresivno pokrajino.
Mesto, v katerem je bilo tudi kar nekaj turistov smo si dodobra ogledali.
Nato smo zapustili mesto Kotor in se podali na pot preko Cetinj. Cetinje (cirilica: Цетиње, it.: Cettigne, gr. Κετίγνη, Ketígni) je mesto in občina na jugu Črne gore. Mesto šteje 15.137 prebivalcev (2002) in je bila nekdaj najmanjša evropska prestolnica. V Cetinju ima sedež Črnogorsko-Primorska metropolija Srbske pravoslavne cerkve, obenem pa tudi avtokefalna Črnogorska pravoslavna cerkev.
Tako smo prišli po serpentinah vse do planine Lovčen. Lovćen je 1749 m visoka gora oz. gorski masiv na jugozahodu Črne gore, ki se dviga nad vzhodnim delom Boke Kotorske. Predstavlja najjužnejši del zunanjih Dinaridov. Proti severu in vzhodu se zlagoma spušča proti Njeguškemu in Cetinjskemu polju ter kraškemu masivu Paštrovići, na južnem in zahodnem robu pa strmo proti Jadranskemu morju. Ima dva izrazita vrhova, Štirovnik (1749 m) in Jezerski vrh (1659 m).
Na planini smo poskusili njihove dobrote(pršut in sir) ter potem v stari črnogorski prestolnici Cetinju spoznali Njegoševo rezidenco(Njegošev mavzolej). Njegoš je zadnja leta svojega življenja preživel v bližnjem Prčanju na obali Boke Kotorske in si je zaželel biti pokopan na vrhu Lovćena, kjer je v ta namen po svojih zamislih narisal in dal sezidati kapelo. Vendar je bil po smrti zaradi bojazni, da bi njegov grob na tako odmaknjeni lokaciji oskrunili Turki, sprva pokopan v samostanu na Cetinju in šele leta 1855 so njegove ostanke prenesli na Lovćen. Ta kapela je bila uničena v avstrijskem obstreljevanju med prvo svetovno vojno, zato so bili Njegoševi ostanki znova prenešeni na Cetinje. Zgradili so jo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na mestu, kjer je Peter II. Petrović Njegoš, črnogorski vladar in pesnik, dal leta 1845 postaviti cerkev. Mavzolej je bistveno razkošnejši od nekdanje cerkvice. Povzpeli smo se po skoraj 500 stopnicah skozi tunel v gori, nakar sta nas končno pozdravila najprej Njegoševa mati in sestra v tradicionalnih oblačilih (skoraj 5 metrov visoka kipa), nato pa še sam Njegoš z orlom in 200 tisoč pozlačenih ploščic, ki krasijo 9 metrov visoki strop nad njim. Res veličasten prizor, ki se na drugi strani mavzoleja nadaljuje v razgled na celotno gorovje proti Boki Kotorski in na vzhod proti Cetinjam. Njegoš je pokopan v kripti pod mavzolejem.
Zadnji postanek pred vrnitvijo v Dubrovnik je bila Budva. Budva je občina, turistično mesto in pristanišče v Črni gori. Budva je najbolj obiskano turistično mesto v Črnogorskem primorju. Mesto leži ob Budvanskem zalivu. V mestu je ob popisu prebivalstva stalno živelo 10918 prebivalcev (2003). Budva je ob slikovitem starem mestnem jedru dosegla svoj sloves tudi s čudovitimi prostranimi peščenimi plažami. Slikovito staro mestece se se je po 2. svet. vojni vedno bolj širilo z graditvijo številnih turističnih objektov, vil, poletnih hišic, in hotelov.
4. dan
Ta dan smo namenili podrobnemu ogledu mesta Dubrovnik in njegove okolice. Imeli smo voden ogled kamnitega mesta, kjer so že stoletja živeli v svobodni republiki. Spoznali smo pogled iz njegovega skoraj 2km dolgega obzidja. Dubrovniško mestno obzidje velja za enega največjih in najbolje ohranjenih obrambnih sistemov iz srednjega veka. Dubrovniški zidovi so kot obrambni kamniti zidovi zgrajeni okrog starega dela mesta in so ena najbolj obiskanih atrakcij mesta Dubrovnik ter najbolj prepoznavna znamenitost starega dela mesta pod Unescovo zaščito. Zidovi, ki veljajo za enega največjih in najbolj ohranjenih obrambnih sistemov iz srednjega veka, so bili zgrajeni, da bi zaščitili mesto pred nenapovedanimi sovražnimi napadi. Prve dubrovniške utrdbe izvirajo iz 7. stoletja, so pa današnji zidovi zgrajeni v 13. stoletju, nato pa sistemsko razširjeni in utrjeni do leta 1660.
Po vodenem ogledu so nam privoščili prosti čas za sprostitev po Stradunu. Placa ali Stradun je glavni odprt komunalni prostor Dubrovnika, ter vsekakor najbolj priljubljeno dubrovniško sprehajališče in zbirališče. To je prizorišče vseh velikih ljudskih slovesnosti in procesij, pa tudi glavna trgovska arterija starega središča Dubrovnika. Nastala je konec 9. stoletja, ko so zasipali plitko morsko ožino, ki je ločevala nekdanji otoček Lave in naselje na njemu od kopna in drugega naselja. Ko smo se sprehodili po Stradunu smo se poleg cerkve svetega Odrešenika sprehodili mimo frančiškanskega samostana, katerega stranska fasada poteka vzporedno z dubrovniško ulico Stradun.
Popoldne smo se zapeljali z ladjo na otok Lokrum. Na srečo smo zaradi lepega vremena lahko uživali nas čas na otoku in se kopali in potepali po otoku. Produkcijska ekipa Igre prestolov je uporabila otok Lokrum kot nadomestilo za mesto Qarth blizu Jade Sea, ki ga v drugi sezoni obišče Daenerys Targaryen. Nekaj vrtnih prizorov je bilo posnetih v botaničnem vrtu na Lokrumu in v nekdanjem benediktinskem samostanu.
5. dan
Dubrovnik > mejni prehod Zaton Doli > mejni prehod Klek > Split > mejni prehod Metlika > Ljubljana > Kranj
Zjutraj smo se po zajtrku morali posloviti od hotela in svojih sob in se vkrcali na avtobus. Naš prvi postanek je bil v Splitu, kjer smo si ogledali stari del mesta. Split je drugo največje hrvaško mesto ter gospodarsko in upravno središče osrednje Dalmacije. Dioklecijanova palača je srce Splita, hrib Marjan pa so pljuča Splita. Najvišji vrh mesta je tako hrib Marjan, ki je simbol mesta Split. Marjan je sestavni del centra mesta, ki se razteza od Marmontove ulice in se nadaljuje proti zahodu. Split je poleg Dubrovnika daleč najpopularnejše dalmatinsko mesto, sicer pa je drugo največje hrvaško mesto. Pravzaprav je težko opisati, kaj vse je za Split značilno, ali so to zgodovinske znamenitosti, morje, glasba, ladje v pristanišču, turističen vrvež v središču,…
Po ogledu mesta nas je lokalni vodnik popeljal skozi kletne prostore Dioklecijanove palače, okoli katere je bilo mesto prvotno zgrajeno. Palača je bila zgrajena za upokojenega rimskega cesarja Dioklecijana. Leta 1979 je bila uvrščena v Unescov seznam svetovne dediščine. Je ena najbolje ohranjenih spomenikov rimske arhitekture v svetu. Cesarjeva palača je bila sezidana med leti 295 in 305 kot kombinacija razkošne vile in rimskih vojaških taborov. V palačo so vodili štirje dostopi, trije s kopenske in en z morske strani. Glavni vhod v palačo je bil s severne strani iz smeri Salone z dvojnimi obokanimi vrati z nišami, kjer so bili razni kipi (Jupitra in štirih tetrarhov). To so bila Zlata vrata (porta aurea). Vzhodna in zahodna fasada sta si bili podobni, brez okrasja, vrata so se imenovala Srebrna (porta argentea) in Železna (porta ferrea). Najbolj reprezentativna, južna, morska stran, kjer je tudi bival cesar, je imela v spodnjem delu manjše odprtine ter Medeninasta vrata (porta aenea), nad njimi pa so bile arkade. Ker jih je oblivalo morje, so se od drugih precej razlikovala, bila so skromnejša, imela pa so tudi drugačno vlogo, saj je skozi kleti skoznje prišlo na morje.
Dioklecijanove kleti so skoraj blodnjak prostorov, visoke in zračne in pohajkovanje med njimi je posebno doživetje. Nekdaj so te antične kleti največ uporabljali za shranjevanje hrane in izvrstnega dalmatinskega vina. Imajo pa še eno posebnost – imajo isti tloris kot nadstropja in so strukturno identične stavbam na površini, tako, da so si strokovnjaki zlahka ustvarili predstavo, kakšni so bili prostori zgoraj. Kleti Dioklecijanove palače so eden od najbolje ohranjenih antičnih kompleksov take vrste na svetu. Te kleti so se pojavile tudi na televiziji, kjer so bile prikazane kot zatočišče zelo znanih zmajev iz svetovno znane serije Igra prestolov. Palačo so za to serijo izbrali prav zaradi fantastičnega videza in vzdušja, ki vlada v njej.
Ko smo zapustili mesto Split smo se podali na pot nazaj v Slovenijo po »jadranski magistrali«. V Kranj smo prišli v poznih večernih urah, a z veliko spominov.